Konkretno in neposredno

Možganski prstni odtisi ali vse je v naših možganih

Možganski prstni odtisi ali vse je v naših možganih

»Vse je v glavi« je postala že skorajda fraza, ki jo ljudje pogosto izgovarjamo kadar želimo povedati, da smo vodeni iz centrov v možganih. Vsa naša čustvovanja, naše misli, naša ravnanja, opustitve, dejanja, vse prihaja iz možganov.

V strokovnih in znanstvenih krogih se že dalj časa krešejo mnenja v zvezi z metodo, ki jo je v svojih laboratorijih razvil nevrolog L. Farwell. Tako imenovani možganski prstni odtisi temeljijo na razmeroma enostavni predpostavki, da imajo možgani pri vseh človekovih ravnanjih ključno vlogo. Metoda temelji na znanstveno dokazanem in sprejetm dejstvu, da se možgani odzivajo s tipičnim valovanjem, v nevrologiji poznanem tudi kot »val P-300.

Meritev frekvence P-300 poteka z elektroencefalografskimi (EEG) senzorji na posebej določenih mestih na glavi s posebej izpopolnjeno merilno napravo. Avtorji trdijo, da je natančnost meritve nad 95% in se tako lahko vzporedi z DNK analizo in prstnim odtisom kadar se uporablja v kriminalistične namene.

Vse, karkoli se nam je zgodilo, ali karkoli smo storili v življenje, imamo shranjeno v svojem spominu v možganih v obliki zapisa, ki ga je možno prebrati oziroma izmeriti z omenjeno metodo.

Sam postopek meritve poteka tako, da se npr. besede ali slike, ali vonjave, ali glasovi, ki so neposredno povezani z neko situacijo, travmatično izkušnjo, zločinom itd., prikazujejo na monitorju, skupaj z drugimi nepomembnimi besedami ali slikami, odziv možganov pa se meri z EEG senzorji, ki se namestijo testirancu na glavo in kadar se na monitorju prikaže nekaj, kar se je zgodilo v njegovem življenju in je zapisano v spominu možganov, se le ti na to odzovejo. Odzovejo se tako, da 300 ms po detekciji določenega stimulansa, ki je že v spominu reagirajo s specifičnim električnim potencialom, ki je v nevrologiji poznan kot tako imenovani »efekt P-300«, po dr. Farwellu pa izpopolnjen in poimenovan MERMER. Tega nato tehnika z EEG merilniki razvrščenimi po glavi detektira. Če se torej na določene dražljaje možgani testirane osebe odzovejo, potem se sme šteti za znanstveno dokazano, da ima testiranec določene spomine (informacije) shranjene v svojih možganih (spominu).

Ta znanstveni dokaz se uporablja kot tehnika testiranja v kriminalistične namene pri ugotavljanju krivde osumljenega storitve določenega kaznivega dejanja. Na splošno pa je pomenljivo vedeti, kako nazorno in natančno se vse, kar doživimo ali storimo zapisuje v naših možganih. Tudi spomin na preteklo omamljanje z določenimi drogami kemične ali nekemične narave, je zapisan v možganih in se lahko vselej znova prebudi že ob najmanjšem stimulansu, kot npr., kadar bivši narkoman zagleda nekaj, kar ga spomni na čase in občutke, ki jih je imel, ko je jemal drogo.

Tako kot je vse ostalo »v glavi«, je tudi zasvojenost »v glavi« in kadar smo z nečem zasvojeni, imamo tako rekoč poškodovane možgane.

Cel prispevek:
http://www.worldcat.org/title/mozganski-prstni-odtisi-uporaba-novih-znanstvenih-metod-v-dokaznem-postopku/oclc/449753722