Konkretno in neposredno

Največja globalna prevara

Največja globalna prevara

1. TEZA

V naraščajoči tesnobni bolečini izkoriščanih in zlorabljenih ljudi ter celotnega stvarstva je dozorel čas, da se razkrije globalna prevara, s katero ponižujoče manipulirajo v sedanjem času in prostoru našega zemeljskega bivanja.


2. TEZA

Kako je mogoče, da kljub tolikšnemu številu ekonomistov in politikov*, ki jih je izvolilo ljudstvo in ki naj bi služili skupnemu dobremu, naš planet ječi v zmedi zaradi očitnih krivic, ob katerih vsak dan duševno in/ali telesno umira na stotisoče prebivalcev (ne le ljudi, tudi živali, rastlin …) našega modrega planeta, ki je očitno moder le zaradi modrine oceanov?

*Ko govorim o politiki, označujem njeno globalno usmeritev, ki ji delovanje narekuje ekonomizem, hrematizem. Med politiki so seveda mnoge izjemne osebnosti, ki so vredne svojega poslanstva v njegovem pravem pomenu: so skrbniki za javni blagor.


5. TEZA

Ekonomija je že glede na izvorni pomen besede odkrivanje in ohranjanje tistih pravil sožitja, ki vsem na tem svetu, ki jim je ta skupni dom, omogočajo ugodno (so)bivanje. To je ekonomija v resničnem in zato legitimnem pomenu (grško: oiko ‘hiša’ + voųóç: nomó ‘zakoni, pravila’).3 V domu je poskrbljeno za vse v pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti, tako za ljudi kot za živali, rastline in tudi za zemljo, “ki nas kakor mati hrani” (sv. Frančišek Asiški). To ne pomeni, da imamo vsi enako, pomeni pa, da imamo vsi dovolj - vsem je zagotovljeno dostojanstvo v (so)bivanju.

3 Aristotel predstavlja v svojem delu Politika dve vrsti “ekonomije”. Prva, dejanska, temelji na oikosu. To je ekonomija glede na človekove potrebe, ekonomija, v kateri ljudje proizvajajo, ker nekaj potrebujejo za preživetje. To je naravna ekonomija, v kateri se proizvod pretvori v denar, da bi z njim človek zadovoljil bivanjske potrebe - nabavil drugo blago, ki ga sam ne proizvaja. Druga “ekonomija” pa je hrematistika - bogatenje, ki je namenjeno samemu sebi. Pri tem pa denar investiramo v blago, zato da bi iz njega pridobivali še več denarja - da bi se denar kopičil zaradi kopičenja. Tako Aristotel kot Platon sta seveda zagovarjala naravno ekonomijo zoper hrematistiko, ki se je sedaj uveljavila kot svetovni red. Aristotel opozarja, da je pridobivanje denarja, ki ima cilj samo v sebi, nenaravno dejanje in razčloveči tiste, ki ga izvajajo, zato pridobitništva ne odobrava.

VIR: 1, 2, 5 / Grzan K. (2017): 95 tez, str. 7 in 8. Ljubljana, Zalozba sanje.