Konkretno in neposredno

Otroci alkoholikov so vselej žrtve

Otroci alkoholikov so vselej žrtve

Alkoholiki ustvarjajo iz svojih otrok alkoholike, delinkvente in nevrotike.

Ali, kot ganljivo piše Franjo Frančič (1995: 59):

"Veš, mama, prenaša se iz roda v rod, grajski rodijo nove grajske in se še spominjaš hiške ob mostu, naše hiše in tistih lepih hortenzij, se še spominjaš nedeljskega vlaka, se spominjaš uspavanke, se spominjaš, kaj ti je govorila tvoja mati, moja babica, ki je nisem nikoli poznal? Veš, mama, vrača se, samo od sebe, to otroštvo, ne morem si pomagati, ne obtožujem, samo tako je bilo, drugačno od drugih, tako se je vžgalo vame, ti pa, saj veš, rad bi te vprašal, nekoč te bom moral vprašati."

O tem pričajo tudi naslednja dejstva (J. Rugelj 2000: 231-233):

  •  do 40% otrok alkoholikov se vda alkoholu;
  • iz družin alkoholikov izhaja 93% mladoletnih prestopnikov, 51% otrok, ki so pod skrbništvom, prav vsi rejenci, 62% otrok, ki obiskujejo posebno osnovno šolo, in 45% otrok, ki so socialno ogroženi in zanemarjeni, neprespani, podhranjeni, raztrgani, umazani in v šoli neuspešni (iz analize prizadetosti otrok v Občini Trebnje);
  •  psihiatri poročajo, da je večina otrok, pripeljanih k njim na posvet, iz alkoholičnih družin;
  • skoraj 80% alkoholikov, ki se jih zdravi, navaja, da so imeli v svoji primarni družini alkoholike;
  • tudi najnovejše raziskave razodevajo, da ima alkoholizem staršev usodne posledice za psihosocialni razvoj otrok.

"Velika večina alkoholikov in njihovih zakoncev nikakor noče doumeti, da so svoje otroke zaradi popolnoma sprijenega partnerstva in družinskega življenja usodno prikrajšali za bistvena pozitivna doživetja in da bodo otroci zaradi tega imeli probleme vse življenje". "

Alkoholizem z vso svojo tragiko razkraja ogromno število slovenskih družin. In prav otroci ob tem najbolj trpijo." (A. Perko 1992). "Alkoholizem je med boleznimi našega časa na tretjem mestu.

Bistvo alkoholizma ni v pitju alkoholnih pijač, temveč v spremenjenem vedenju. Alkoholizem je namreč vzgoja in prevzgoja značaja na slabše". (M. Drakšič 1992). Od nekdaj se alkohol sprejema kot sredstvo za sproščenost, kot zdravilo, kot hrana. Danes pa je to ena od najbolj razširjenih toksikomanskih sredstev in alkoholizem razumljen kot bolezen. Še natančneje: alkoholizem je nujno sprejeti kot resen medicinski in socialni problem. Thomas Trotter, zdravnik britanske mornarice, je že leta 1878 spisal disertacijo v latinskem jeziku, kjer pravi, da je alkoholizem bolezen, katere infekcija sega v čas otroštva. Za nastanek alkoholizma namreč obstajajo vzroki, ki so prvenstveno v človeku in nadalje v njegovi socialni okolici. "Večina ljudi namreč pije, toda vsi ne postanejo alkoholiki. Da nekdo postane alkoholik, je odvisno od njegove osebnostne strukture". (B. Đukanović 2001: 27)."Temeljni vzrok nastanka zasvojenosti od alkohola je tesnoba - primarna (temeljna) tesnoba in sekundarna (travmatična ali stresna) tesnoba". Gre za (poleg številnih drugih vzrokov) nevrotičen mehanizem nastanka zasvojenosti z alkoholom. Alkohol izklaplja tesnobo in inhibicije, občutek sramu, krivde, osamljenosti, zavrženosti, spolne nepotešenosti, bolečine, mraza, vročine, lakote, žeje, … (J. Rugelj 2000).

Tako se zasvojenost na različne načine in v različnih pojavnostih prenaša iz roda v rod.