Konkretno in neposredno

Trije primeri osamljenosti otrok v sodobnem svetu

Trije primeri osamljenosti otrok v sodobnem svetu

Primer A:

deček star 14 let, ki živi v dobro situirani družini skupaj z bratom, mamo in očetom. Starša se ne razumeta in se pogosto pogovarjata o razvezi. Živi v obilju materialnih dobrin. Ima najnovejši mobilni telefon, visoko kvaliteten računalnik z vsem, kar mu zagotavlja, da lahko z užitkom igra video igrice. V šoli je uspešen, prav tako kot v ubijanju video likov znotraj video igric. Igra jih večino časa po pouku, velikokrat dolgo v noč, pogosto vse do jutra. Zgodi se, da zaradi tega preutrujen in nefunkcionalen ostane doma in ne gre v šolo. Starši se zgražajo in jezijo zaradi te njegove »razvade«. V pogovoru z odraslo osebo, deček na vsa postavljena vprašanja, ki se tičejo njegovega življenja kot na primer glede njegovega nadaljnjega šolanja, odgovarjal z besedama ne vem. Gleda nekam stran, v tla, mimo ali skozi osebo, ki se z njim pogovarja, z očmi neprestano išče svoj mobilni telefon. Zanj je očitno vse, razen virtualnega sveta, brez veze in dolgočasno.

Primer B:

deklica, stara 15 let, ki živi z mamo in očimom, občasno se srečuje z očetom. Razvezana oče in mati sta sprta in medsebojno sovražno nastrojena. Živi v obilju materialnih dobrin. V šoli je srednje uspešna. Veliko manjka. Odsotna je zaradi pogostih hospitalizacij, ker je samopoškodovalna. Na njenem telesu ni več delčka kože, ki ne bi bila kdaj že poškodovana. Pri trinajstih letih je doživela spolno zlorabo s strani odraslega moškega. Starši so zaskrbljeni in občasno obupani. V pogovoru s sodnikom, je deklica zaslišana kot oškodovana v kazenski zadevi spolnega delikta, na sodnikovo vprašanje zakaj je privolila v spolno zlorabo z odraslim moškim, odgovori, da je to storila zato, ker je bil ta moški edini človek v njenem življenju ob katerem se je počutila varno. Na sodnikovo vprašanje, zakaj se je samopoškodovala že prej, pred spolno zlorabo, odgovori, da zaradi tega, ker so se v njenem otroštvu, v njeni družini, večino časa družinski člani med seboj ignorirali.

Primer C:

deček, star 9 let, ki živi v dobro situirani družini skupaj z dvema bratoma, mamo in očetom. Odnosi med očetom in materjo so ves čas napeti in pogosto se med seboj prepirata. Živi v obilju materialnih dobrin. Vse ima, vse dobi, karkoli si zaželi. V šoli je srednje uspešen. Potrebuje dodatno pomoč, ker ima težave s koncentracijo in samostojnostjo. Ima zdravstvene težave v obliki napadov onesveščanja neznanega razloga. Jemlje močna zdravila. Starši so izjemno dejavno zaskrbljeni. Za otroka se zavzemajo na vse možne načine. V pogovoru z odraslo osebo, deček ob prisotnosti svoje mame, ne odgovori na nobeno od vprašanj te osebe, ki se ga sicer neposredno tičejo. Ob vsakem vprašanju pogleda mamo in mama odgovori na mesto njega. Pred njim izraža vehementno navdušenje nad dosežki vrhunskih športnikov, podjetnikov in drugih »uspešnežev«, ki imajo v njenih očeh najvišjo veljavo. Sin jo nemo posluša in se vidno manjša na stolu, leze vase in poveša oči. Njegov molk kriči žalost, ker on nikoli ne bo dovolj dober za svojo starše.

Otroci A, B in C živijo v različnih družinskih okoljih, vsem pa je skupno, da so osamljeni. Manjka jim občutek notranje varnosti in manjka jim občutek splošne smiselnosti življenja.

V vseh treh primerih so to otroci preobilja v materialnem smislu in nepomembnih skrbi staršev. Hkrati pa so to otroci revščine v smislu sočutja, razumevanja, sprejetosti in zaupanja. Počutijo se zapuščeni, prezrti in sami.