Neodvisno omrežje je pri Ministrstvu za kulturo vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 2171.

© 2020 neodvisen.si

Nacionalni podporniki programa

 

ostali podporniki programa »

 

Konkretno in neposredno

Zakaj hodite v službo

Melanholik: Moram, nimam druge možnosti.

Flegmatik: Kaj hočem, takle mamo.

Kolerik: Pridi sem, ti bom pokazal, zakaj hodim v službo.

Sangvinik: Nekaj moraš delat.

Cinik: Zato, da uživam.

Potrošnik: Zato, da lahko plačam račune.

Zakaj pa vi hodite v službo?

Evolucijsko obarvan odgovor bi upošteval dejstvo, da je delo zamenjalo lov ali nabiranje. Delo je kompleksen način zagotavljanja osebnega in družinskega blagostanja, ki ima pozitivne učinke tudi na širšo skupnost in družbo.

Pa lahko v današnjem času rečemo, da je delo zgolj transformacija lova in nabiralništva?

Ali je dovolj pri delu dobiti plačilo? Ali je dobro počutje ob primernem plačilu, beri ulovu, dovolj, da smo zadovoljni? Ali je morda pomembno tudi, kako se pri delu počutimo na splošno?

Delo je oblika kompleksnega vedenja. Z učinkovitim vedenjem zadovoljujemo svoje potrebe. Zadovoljene potrebe so vez z življenjem. V evolucijskem smislu so zadovoljene potrebe tako pomembne, da jih spremljajo prijetna čustva.

Evolucijski psihologi smo prepričani, da so se čustva s prijetno valenco pojavila zgolj zato, da vemo, da so naše potrebe primerno zadovoljene. Seveda so tista neprijetna čustva tukaj zato, da nam je popolnoma jasno, da je nekaj narobe. Da ne bi dvomili, ali imamo ali nimamo naših potreb primerno zadovoljenih.

Ker smo ljudje edina bitja, ki se zavedamo prihodnosti, smo seveda edina bitja, ki se lahko slabo počutimo vnaprej, na zalogo. Lahko nas je namreč strah, da naše potrebe ne bodo zadovoljene kdaj v prihodnosti. Zmoremo se torej slabo počutiti tudi takrat, ko je z nami vse v redu. Nekateri so iz tega razvili pravo umetnost.

Težave se začnejo pri interpretaciji človekovih potreb. Katere so? Ali obstaja hierarhija potreb? Če obstaja, katere so bolj pomembne? Kdaj katere zadovoljujemo? In tako naprej in nazaj, od ene do druge teorije in razlage.

Za razliko od vseh predhodnih teorij potreb, na čelu z Maslowo teorijo, ki je kljub temu, da je napačna, najbolj razširjena in poznana, ponuja Teorija izbire razlago, ki ima v strokovni javnosti zanemarljivo malo utemeljenih kritik.

Velja namreč za teorijo, ki izredno učinkovito pojasnjuje razloge našega vedenja. Pomembna je predvsem zato, ker ji je uspelo preseči napake predhodnih teorij, zaradi katerih ni bilo nikoli jasno, zakaj prihaja pri razlagi različnih vedenj ljudi do tako velikih razlik v tem, kaj koga motivira.

Teorija izbire med drugim razloži, da človek s svojim vedenjem vedno vpliva na vse skupine potreb hkrati. Ena možnost je, da je ta vpliv dober, pozitiven, kar pomeni, da s kompleksnim vedenjem ugodno vplivamo na zadovoljitev več potreb hkrati. Seveda obstaja možnost, da z izbranim vedenjem ne zadovoljimo svojih potreb. Najbolj pogost je najbrž način, da s kompleksnim vedenjem nekatere potrebe zadovoljim bolj, druge manj ali jih sploh ne.

Skupine potreb po teoriji izbire so:

Potreba po preživetju, pripadnosti, moči, svobodi in zabavi.

Vse, kar počnemo v svojem življenju, je namenjeno temu, da bi zadovoljili svoje potrebe.

Če je delo kot kompleksno vedenje učinkovito, potem z delom zaslužimo dostojen denar, s katerim zadovoljimo potrebe po preživetju. V današnjem času seveda na preživetje ne gledamo zgolj s stališča, ali smo živi ali ne, temveč tudi kako kakovostno smo živi, kako varni smo in koliko si za svoj denar lahko privoščimo.

Poleg zaslužka je nato pomembno, kako se z ljudmi razumemo, kako nas drugi pri delu spoštujejo, koliko osebne svobode za lastne odločitve imamo in seveda je pomembno tudi to, koliko nam je delo všeč.

Če so torej vse potrebe skladno zadovoljene, bomo lahko dolgo delali, ne da bi se bali pasivnosti, izgorelosti, apatije in brezvoljnosti.

Kljub temu bo na tej točki večina ljudi žal še vedno pomislila, da je najbolj pomemben denar, plačilo za opravljeno delo. Potem sledi preostalo.

dr. Aleksander Zadel

dr. Aleksander Zadel

Psiholog in specialist klinične psihologije.

Pri svetovanju se opira na znanja teorije izbire in na njej osnovanem pristopu realitetne terapije. Klientom nudi oporo pri osebnih spremembah, pri iskanju rešitev in pri učenju učinkovitih načinov zadovoljevanja potreb v še tako hudih življenjskih okoliščinah.

Število prispevkov

10